Popoldanski s.p. 2026: prispevki, davki in kdaj se splača

Popoldanski s.p. je samostojni podjetnik, ki dejavnost opravlja kot postranski poklic. V obvezna socialna zavarovanja je za polni delovni čas vključen na drugi podlagi, najpogosteje iz zaposlitve, zato za s.p. ne plačuje polnih prispevkov, ampak le mesečne pavšale. Pravni status in obveznosti so sicer enaki kot pri rednem s.p.: vpis v Poslovni register, izdajanje računov, davčni obračun, pri večjem prometu tudi DDV.

Kdo lahko odpre popoldanski s.p.

Popoldanski s.p. lahko odpre, kdor je na drugi podlagi že zavarovan za polni delovni čas, najpogosteje iz zaposlitve. SPOT prijavo M-12 navaja za primer, ko je podjetnik že zavarovan za poln delovni čas, FURS v priročniku za začetnike pa govori o posamezniku, ki je zaposlen za polni delovni čas. Če ste zaposleni za krajši delovni čas, ste sicer zavarovani iz zaposlitve, a ne za polni čas: zavarovanje do polnega časa uredite iz dejavnosti, zato samo pavšali popoldanskega s.p. ne zadoščajo. Kako se to uredi v vašem primeru, preverite pri ZZZS. Postopek na točki SPOT je brezplačen, od registracije rednega s.p. pa se razlikuje v enem koraku: namesto prijave v vsa zavarovanja oddate prijavo v zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M-12, šifra razloga 10).

Pri oddaji davčnih podatkov v 8 dneh po vpisu označite, da ste zavarovani iz drugega naslova, in se odločite, ali boste normiranec. Ta odločitev je pri popoldanskem s.p. skoraj vedno prava, razlogi so spodaj. Postopek po korakih je opisan v vodniku Kako odpreti s.p..

Za upokojence, ki opravljajo dejavnost, veljajo drugačna pravila pokojninskega zavarovanja; tega primera ta vodnik ne obravnava.

Prispevki za popoldanski s.p. v letu 2026

Popoldanski s.p. plača štiri mesečne pavšale. Znesek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določi ZPIZ in se spremeni 1. aprila, zneska za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo pa sta vezana na povprečno plačo za oktober preteklega leta in veljata vse leto.

Za vse leto 2026 to znese 1.347,42 €, če dejavnost opravljate vse mesece. Prispevke plačate do 20. v mesecu za pretekli mesec, FURS pa vam do 10. v mesecu v eDavke odloži predizpolnjen obračun.

Če dejavnost v mesecu opravljate 15 dni ali manj, plačate polovico pavšala za pokojninsko zavarovanje, pavšale za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo pa v celoti. Za mesec od aprila dalje je to 86,99 € namesto 113,01 €.

Pavšal za pokojninsko zavarovanje krije le invalidnost in smrt zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pokojninska doba vam iz popoldanskega s.p. ne teče, teče vam iz zaposlitve.

Kako je obdavčen popoldanski s.p.

Dobiček s.p. je obdavčen z dohodnino. Ob registraciji izberete enega od dveh načinov, zamenjate pa ga lahko le z novim davčnim letom.

Normiranec

Normiranec ne dokazuje stroškov. Od prihodkov se mu odštejejo normirani odhodki v odstotku, ki ga določa zakon, od ostanka pa plača dohodnino, ki je dokončna in se ne prišteva k plači. Ker popoldanski s.p. ni zavarovan iz samozaposlitve vsaj 75 % letnega sklada ur, zanj veljajo nižji odstotki kot za redni s.p.:

Pri 10.000,00 € prihodkov to pomeni 8.000,00 € normiranih odhodkov, 2.000,00 € davčne osnove in 400,00 € dohodnine. Prispevki davčne osnove pri normirancu ne zmanjšajo.

Normiranec ne vodi poslovnih knjig, le poenostavljeno evidenco, in ne oddaja letnega poročila. Ne more pa uveljavljati olajšav iz dejavnosti in ne prenašati izgube.

Dejanski prihodki in odhodki

Če izberete obdavčitev po dejanskih prihodkih in odhodkih, vodite enostavno ali dvostavno knjigovodstvo, dobiček pa je obdavčen po dohodninski lestvici od 16 do 50 %. Pri letni odmeri se dobiček prišteje k plači, zato pri zaposlenem s povprečno plačo pade v razred s 26 % ali 33 %.

Ta način ima smisel, ko so stroški res visoki: nakup blaga za prodajo, material, dragi stroji. Za storitve, kjer je glavni strošek vaš čas (svetovanje, programiranje, oblikovanje, prevajanje, poučevanje), je normiranec skoraj vedno cenejši in enostavnejši.

Koliko lahko zasluži popoldanski s.p.

Zakon zneska ne omejuje. Omejitve so posredne in pomembne:

• Nad 30.000,00 € prihodkov v letu se normirani odhodki ne priznajo več. Vsak evro nad to mejo je obdavčen v celoti.
• Povprečje prihodkov zadnjih dveh let nad 50.000,00 € pomeni izstop iz normiranstva. Ob prvi priglasitvi ob začetku dejavnosti se ta meja ne preverja.
• Promet nad 60.000,00 € v koledarskem letu pomeni vstop v sistem DDV. Več v vodniku Kdaj postanete zavezanec za DDV.

Delo za lastnega delodajalca prek s.p. ni prepovedano, a normiranec mora v davčnem obračunu posebej razkriti prihodke, dosežene z delodajalcem, pri katerem je zaposlen, in s povezanimi osebami.

Popoldanski s.p. ali podjemna pogodba

Za občasno delo vas naročnik lahko plača tudi po podjemni pogodbi. Za pošteno primerjavo vzemimo, da naročnik za vaše delo v letu nameni enak znesek. Pri s.p., ki ni zavezanec za DDV, je to znesek vaših računov. Pri podjemni pogodbi mora naročnik iz istega zneska plačati še prispevke plačnika in posebni davek 25 %, zato je vaš bruto nižji.

Pri podjemni pogodbi je neto znesek po akontaciji dohodnine 25 %. Ta ni dokončna: pri letni odmeri se dohodek prišteje k plači, zato lahko doplačate ali dobite vračilo. Pri s.p. so od zneska odšteti le prispevki in dohodnina, ne pa vaši dejanski stroški poslovanja (program, telefon, računovodja).

Iz tabele se vidi pravilo: pri majhnih zneskih pobere večino fiksni pavšal. Popoldanski s.p. vam pusti več od podjemne pogodbe, ko letni znesek preseže približno 3.240,00 €. Pod tem zneskom, na primer za eno ali dve predavanji na leto, je podjemna pogodba enostavnejša in ugodnejša.

Na kaj morate paziti

• Pavšal plačate tudi v mesecu brez prihodkov. Prispevki niso odvisni od prometa. Če dejavnost dalj časa miruje, s.p. zaprite ali pa računajte s 113,01 € na mesec.
• Normirane odhodke priglasite v 8 dneh po vpisu. Kdor zamudi, do konca prvega leta ugotavlja dobiček po dejanskih prihodkih in odhodkih.
• Akontacija dohodnine. Med letom plačujete akontacijo, mesečno, če je letno več kot 400,00 €, sicer trimesečno.
• Računi. Vsak prihodek mora imeti račun z obveznimi podatki. Kaj mora imeti račun malega davčnega zavezanca, piše v vodniku Kako odpreti s.p., primerjava z računom zavezanca za DDV pa je ob brezplačni predlogi računa.
• Sprememba zaposlitve. Če izgubite zaposlitev, niste več zavarovani na drugi podlagi in se morate v zavarovanje prijaviti iz dejavnosti. Takrat plačujete prispevke kot redni s.p. Pri prehodu na krajši delovni čas preverite pri ZZZS, kako se uredi zavarovanje.